»Avtoportret predstavlja moje dojemanje sebe, ki je sinteza različnih vplivov in izkušenj, predelanih v  sumljivih okoliščinah spomina. Ta konglomerat je gnetljiv in heterogen, skupaj pa ga drži le poetična vrzel, v kateri se spomini navzkrižno oplajajo ali pa le nerodno stojijo eden ob drugemu. Tako se na primer moja izkušnja spiritualnosti, kjer sem se ponovno rodil iz zanikanja lastne neskončnosti, skozi ozki okvir omejenega jaz-a, sreča z materializmom nevroznanosti, ki prav to izkušnjo nirvane zreducira na banalni ognjemet nevronov. Ta ognjemet, ki pod mikroskopom izgleda kot kaotičen plaz utrinkov na nebu, pa bojda prav tako upravlja moj razum – ‘reason is 98 %   unconscious’ (Lakoff, 2013). S tem se strinjajo turbulentne sile mojega nezavednega, ki prav tako  domujejo nekje na nebu in se pogosto norčujejo iz zavesti nekega ‘mene’… Glede na to, da smo nastali iz zvezd, me vse to niti ne preseneča.«

Avtoportret je generativna avdiovizualna slika, ki se neprestano izrisuje. Slikarjev avdiovizualni čopič v živo, pred očmi publike, vodijo psevdo-naključni algoritmi, a vendar se zdi, da umetnik ni prisoten. Slika neprestano nastaja in ponuja okvir, skozi katerega se pretaka čas. Čas pa ne odteka v preteklost, ampak se akumulira v spominu – tej večni sedanjosti, kjer se odvija neskončna  igra perspektiv.

Foto: Damjan Švarc © KID KIBLA.