Jasna Hribernik (Maribor, 1959) živi v Ljubljani in dela kot samostojna filmska režiserka in ustvarjalka umetniškega videa, videoinstalacij in intermedijskih projektov. Po končani AGRFT, smer filmska in televizijska režija, je začela ustvarjati na področju umetniškega videa in raziskovala izrazne možnosti video slike in umestitev videa in svetlobe v arhitekturni prostor. Po drugi strani se je posvečala avtorskemu dokumentarnemu filmu. V letih 2000–02 je obiskovala Documentary Master School v Münchenu. Številni avtorski dokumentarni film so bili mednarodno prikazani in nagrajeni (Černobilski zvonovi, Zadnji čoln, Koncert za mobilne telefone in orkester, Svet ni vedel, da je pristal v pesmi, Vitanje v vesolju: Sunita, Neskončni začetek, Simfonija otožnih pesmi, Naslednja postaja Kiosk). Velikokrat je sama snemalka in montažerka. Z video deli in instalacijami Videoprostori je sodelovala tako doma kot v tujini (Ars Electronica Linz, Art video festival Tokio, Bienale likovne umetnosti Benetke: Stopnišče, Ballabende, NewMoscowYork, Lifestream, Razkrito, Nočni let, Albedo, (Post)produkcija, Tense Present, Komunikacija Eholokacija). V postprodukciji je njen celovečerni igrani film Vandima. V svojih delih se kritično odziva na spreminjajoči se svet in pozicijo človeka v njem. Na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici od leta 2012 sodeluje kot izredna profesorica pri predmetu Prostor in čas v gibljivih slikah.
Jasna Hribernik na Postaji DIVA: http://www.e-arhiv.org/diva/JasnaHribernik