Premierno smo predstavili najnovejša dela Samanthe E. Harvey, videastke, ki skozi tehno-feministične perspektive 21. stoletja raziskuje koncepte sebstva in identitete.

Mešanica topečih se vizualnih elementov, ki jih umetnica ustvari z uporabo tehnologij navidezne in obogatene resničnosti, fotografije in videa, v kombinaciji z živobarvnimi digitalnimi ilustracijami gledalca in gledalko popelje v svet nekje med že poznanim, s pogledom na taistega vendar v drugi dimenziji. Spopadajoč se z vprašanji fizike, kvantuma, novih tehnologij, socialnih medijev in sodobnega življenja, nas Samantha popelje v njene vizije, kjer se združujejo različni virtualni svetovi.

Predstavljena dela:

Mojetelo (Mybody)
Glasba: (vzvratno) Superconnected sleep avtorja Soft and Furious
»Nežno utripajoče, ritmično potovanjo skozi nezavedni um. Med polsvesnim stanjem spanja.«

Cyborg Afterlife (premiera)
»Je tančica, ki smo jo vpeli v kiborški svet, padla? V tem videu raziskujem potenciale kvantnega jaza s filtri TikTok-a in Instagram-a, kot socialnimi omrežji oziroma virtualnimi prostori v katerih danes obstajamo. Čeprav se sama lahko počutim kot živ, dihajoči človek, obstajajo nekateri deli mojih misli in možganov, ki jih ne morem definirati, saj obstajajo v nekem drugem, abstraktnem delu moje biti. Trenutno med njima obstaja učinek potiska in potega, saj zahodna mentaliteta ne premore ustreznega besedišča in posledično celostnega razumevanja, ki bi nam omogočala razumevanje različnih oblik samega sebe. Znotraj TikTok skupnosti pa sem našla neko posebno sovisnost, ki omogoča, da se potovanja skozi naše fluidne identitete, hrepenenje po medsebojnem deljenju in ustvarjalnosti izražajo bolj naravno. Ta video je komentar na kvantno stanje bivanja na področjih socialnih medijev, zato sem uporabila izključno pesmi oz. razpon le-teh, ki so mi na voljo prek TikTok-a in Instagrama. *Umetnica si avtorskih pravic te glasbe ali filtrov ne lasti.«

https://www.youtube.com/channel/UCHIHXh-p3PhXjfrWC0NhRng

Horiz_}n (premiera)
Glasba: Sergey Cheremisinov – Crystal Echoes (nekomercialna licenca v javni lasti)
»To delo je vizualna poetična interpretacija možnosti, kaj se lahko zgodi s telesom, in izraz zavestnega zavedanja na obzorju dogodkov črne luknje.«

Insequential (premiera)
Performans v virtualni resničnosti in videu
Glasba: Urban Sunrise avtorja Stevea Bassa (Creative Commons – javna last)
»Ko sem hodila po ulici, sem videla z mojega obraza žareti svetle žarke; bili so prijetni, vendar jih nisem mogla premakniti. Nekako niso bili del tega sveta, bili so del neke pikselirane resničnosti, ki sem jo lahko zaznala, vendar je nisem mogla videti. Prilepljena na moj obraz me je oslepljevala, kar je povzročalo anskioznot – pa ne zato, ker mi ni bilo všeč, ampak ker tega nisem bila vajena. V tej situaciji se moje gosto telo srečuje s tem lažjim pikseliranim metaverzumum popačene druge resničnosti, moteče, čudne, medsebojno povezane, a ločene. V tej izkušnji se nekako ne morem učiti, čutim odpor. Ne more se povezati s tem, kar se mi zdi “normalno”, premik, kvantni preskok v nekaj drugega. Ali se telo lahko fizično upre ali je to nekaj, kar se stopi v vsako celico nas samih in postane del našega bitja. Naš občutek zaznavanja je prepočasen in spremembe se zgodijo, vednar to spoznamo prepozno, prepočasi, pretežko, le pomežiknemo in čas se premakne/preteče.«