Zblojena mandala je prvo delo, za katerega je Lu Yang ustvaril digitalnega, brezspolnega človeka-avatarja, ki temelji na lastnem fizičnem jazu.

Kot posledica vpliva raziskav na področju nevroznanosti se Lu Yangova Zblojena mandala nanaša na razne fizične terapije in medicinske modifikacije naših možganov, kot so na primer: tridimenzionalni stereotaktični sistemi pri minimalno invazivnih kirurških intervencijah, globoke možganske simulacije, pri katerih v možgane vsadijo elektrode, in transkranialna tehnologija magnetne stimulacije, ki magnetna polja izkorišča za izboljšanje simptomov depresije. Te fizične kirurške metode so v delu simbolno predstavljene kot sredstvo fizičnih sprememb, ki poleg inherentnih religioznih vizij in elementov, ki predstavljajo naš materialni svet, razširijo prikaz popolne zablode.

Zblojena mandala prikazuje refleksijo preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Lu Yangovega ustvarjalnega dela, fizičnega jaza in identitete. Delo podvomi o splošno sprejeti ideji, da je naša zavest povezana z našimi možgani. V tem videu Lu Yang simulira zablodo ponavljajočega se samouničenja z različnimi sredstvi – od metod fizičnih znanstvenih posegov, do tehnoloških preobrazb družbenih, kulturnih in političnih konstrukcij naših identitet. Čeprav je Zblojena mandala spekulativno video delo, ki prikazuje virtualne simulacije blodenj, je dandanes vedno bolj očitno, da bi se te simulacije sčasoma lahko uresničile.

Zblojena Mandala je nastala po vzoru Lu Yangovega videa Moving Gods; oba spadata v isto serijo del, ki raziskujejo presečišča med religijo in nevroznanostjo.

Foto: Damjan Švarc © KID KIBLA.