Top

Tanja Vujinović


MetaVrt Sfera4: Klub


svet v navidezni resničnosti na spletni platformi VRChat, 2021

MetaVrt Sfera4: Klub je virtualni klub in vrt, ki omogoča raziskovanje navidezne resničnosti kot družbenega prostora povezovanja. V tem virtualnem svetu se predvaja video z minimal techno glasbeno podlago, gostitelji pa občasno organizirajo posebne dogodke v živo. Naseljujejo ga generirane naprave podobne Dysonovim kroglam, ki so jih navdihnile raznorazne oblike kač in rastlin ter rekonstruirane rastline iz Zemeljske preteklosti.

Ta svet Sfere4 je umeščen v VRChat, ki združuje lastnosti računalniških iger in socialnih platform, uporabnikom pa nudi možnosti organiziranja dogodkov in objavljanja vsebin v obliki navideznih svetov in avatarjev. VRChat bi lahko opisali tudi kot »ne-igra igro«, kot vrsto programske opreme, ki igralcu nudi svobodo prostega igranja, različnih identitet in samoizražanja, raziskovanja ter interakcije brez omejevanja in ciljev.

Ta sfera iz serije MetaVrt je poseljena z različnimi rastlinami iz pradavnine. To so strupena roža Strychnos Electri, štiri rastline iz geološkega obdobja Karbon (Psaronis, Calamites, Kordait, Sphenophyllum) in Chenocebus Alllodapus, cvet, modeliran po vzoru najverjetneje prve cvetlice, ki je zacvetela na Zemlji. Strychnos Electri in Chenocebus Alllodapus je preučeval George Poinar, eden izmed svetovnih strokovnjakov za rastlinske in živalske vrste, ohranjene v jantarju. Prve cvetlice, vabljive in bistvene za preživetje človeka, so najverjetneje obstajale že pred 100 milijoni let. Mnogi paleobotaniki skušajo razrešiti dilemo, kako so prvi cvetovi sploh izgledali. Chenocybus Allodapus predstavlja enega najstarejših znanih rodov kritosemenk, Strychnos Electri pa spada v družino zelo strupenih rastlin. Ti rastlini skupaj s kačastimi predmeti v Sferi4 ustvarjata zvite Asklepijeve palice, ki aludirajo na dihotomijo strupa in zdravil. Svet je poln orhidej, ki se bohotijo s svojimi najbolj zapeljivimi in raznolikimi cvetovi, medtem ko predmeti, ki jih navdihujejo Dysonove krogle, lebdijo, krožijo okoli zvezd in pridobivajo energijo, ki jo v tem svetu potrebujejo. Z nastajanjem novih sfer v seriji MetaVrt lahko opazujemo njihove elemente in na kakšen način te entitete oblikujejo in dobivajo lastna življenja. Kot pravi Félix Guattari, »kaozmično vesolje lahko sestoji iz […] rastlinskih, živalskih kozmičnih ali strojnih … nastajanj.«

Vilem Flusser, teoretik in filozof medijev, je v nekem trenutku dejal, da bi lahko, če nadgradimo svoje aparate tako, da jih ne bi bilo treba nenehno nadzorovati in upravljati, porabili več časa za igro. Za Flusserja je imela igra status nadvse pomembne človeške dejavnosti. Igro lahko razumemo kot vrsto rekreacijskih aktivnosti, sprostitve, ustvarjalnosti, bivanja v trenutku, strukturiranja prostega časa in posvečanja aktivnostim, v katerih uživamo. Potreba posameznikov po igri je skozi zgodovino človeštva vselej prisotna, kar lahko sklepamo na podlagi velikega števila pisnih in vizualnih zapisov ter ostankov igrač in iger v različnih oblikah. S sodelovanjem pri gradnji sintetičnih svetov in likov je igra proces »samo-odločbe«, kar je sestavni del Flusserjeve ideje o »humanizaciji«, ki je po njegovem premagovanje »vrženosti« v svet, bremena, s katerim se vsak človek rodi. Igrive situacije vzpostavljajo nove, začasne, alternativne odnose med udeleženci, vključujejo pa tudi sintetične like in svetove, ki so se razcveteli skupaj z naglim razvojem računalniških tehnologij. Video igre ponujajo začasne možnosti potopitve v alternativna, spremenjena ali nova življenja, neskončne možnosti preoblikovanj in sanje o super močeh. Vedno smo se igrali – se pretvarjali, ustvarjali, gradili in tako bili tako ali drugače v interakciji z elementi okrog sebe, v lovu na ali potapljajoč se v alternativne krajine. Naučili smo se, kako se (spo)razumeti z drugimi v majhnih improviziranih prostorih, arenah, v resničnem življenju ali na virtualnih igriščih.

Kako se danes povežemo z Drugim? Glasba je bistvenega pomena tako za praznovanja kot za igro. Vibracije zvočnih valov v nas sprožijo impulze in kot nevidne žice širijo čustva. Kot tekoča entiteta, ki se distribuira med akterji določenega sveta, lahko med ljudmi splete nevidne strune in jih poveže v začasno mrežo živahnih energetskih tokov. Ena od oblik igre je tudi ta osvobajajoči, presegajoči jaz skozi množico, ki pleše. Ta skupni ples je prvinska, razpletajoča se dejavnost, nekakšna kozmična enotnost ali intimna povezanost z vesoljem.

Hakim Bey v Začasni avtonomni coni govori o zabavah kot o republikah zadovoljenih želja, ki imajo za ljudi več resničnosti in moči kot vlade. Umik običajnim ritmom spanja in delovnih ciklov ali dolgotrajna budnost po Beyu pomaga odkriti prave robove resničnosti. Tako kot v sanjah ali napol zaspanem duševnem stanju tudi uporabniki navidezne resničnosti doživljajo spremembe v dojemanju in premikanju referenc resničnosti. Kot da gre za začasna dejanja anarhističnih sanj o avtonomnih conah in ponovno prebujene kulture svobodnega festivala, pri čemer so gonilne sile skrb, kultivacija in ljubezen.

VRChat povezava: https://vrchat.com/home/launch?worldId=wrld_5561d855-6a5b-4805-a59d-03631b8b63c3

3D modeliranje: Tanja Vujinović
Oblikovanje 3D predmetov iz rastlin iz Karbona: Dariusz Andrulonis za edukator.pl
Rastlini Chenocebus Alllodapus in Strychnos Electri, 3D modeliranje objektov: Thimster, magister grafičnega oblikovanja
Gradnja sveta v Unity3D: Tanja Vujinović
Unity3D optimizacija sveta: Justin M. aka »Pudding«
Sphere4 Club ₲ Ɇ ₦ Ɇ ₴ ł ₴ video: Tanja Vujinović (vizualno gradivo iz serij Univerzalni objekti in MetaVrt) in Saša Radic (zvok). Glasba: Jackal, B3, Mind Drive, Vertical, Push it, Rolling 3.0, Never Ending Story (Izdale založbe Vozotonik Records, Triple Vision Record Distribution / Smashed Records. Proton Distribution)
Koprodukcija: SciArtLab, Institut Jožef Stefan
Produkcija: Ultramono, 2021
Svetovanje: Kristina Bukač, inženirka informatike; Prof. George Poinar, College of Science at Oregon State University; Dr. Jelena Guga, raziskovalka; Thimster, magister grafičnega oblikovanja; Dr. Vid Podpečan, Odsek za tehnologije znanja, Jožef Stefan Institute; Ivan Stanić, kurator in umetnik; Derek Snyder, raziskovalec in urednik ter prijatelji iz VRChat.