Prostorska instalacija v palači Besenghi degli Ughi obeležuje dva ohranjena kodeksa Božanske komedije s komentarjem, ki sta ob koncu 14. stoletja nastala v Izoli izpod peresa Pietra Campennija. Negativen prizvok, ki ga kopija in kopiranje običajno zavzemata v odnosu do izvirnika, se ob sledenju pomenskemu razvoju izkaže za napačnega, saj je copia – in iz nje izhajajoč pridevnik copiosus (tudi besedovit, zgovoren, domiseln) – v latinščini, ki je bila v Dantejevem času še zmeraj lingua franca, označevala obilje in bogastvo.

Obilje in bogastvo kopiranja Božanske komedije sta dokaz za strast bralcev in raziskovalcev, ki so se zapletli s tem besedilom in zaradi katerih se je sploh ohranilo. Ob odsotnosti kakršnegakoli Dantejevega avtografa pa tako srečna okoliščina kot prekletstvo filologov hkrati. Dante Copiosus, z izjemo dveh, ne navaja verzov iz Božanske komedije, a zato obiskovalca_ko postavi v središče. Da bi se med ključnimi informacijami, čutnimi dražljaji in mnogoštevilnimi odsevi zapletel_la s tem izobiljem.

Pilotni projekt je nastal v sodelovanju z Občino Izola, JZP Izola, Italijansko samoupravno narodno skupnostjo Izola, Glasbeno šolo Koper, Turističnim združenjem Izola, ZRS Koper, Inštitutom IRRIS in Mestno knjižnico Izola.