Top

 PiNa in Društvo Trajna


Ustvarjalni laboratorij Krater

Ustvarjalni laboratorij Krater je začasni produkcijski prostor, ki odpira priložnosti za trajnostne načine ustvarjanja na prostranstvih post-industrijskih ekosistemov. Nastaja v sklopu dolgoročnega oblikovalsko-raziskovalnega projekta Simbiocen kot odziv skupine interdisciplinarnih ustvarjalcev na življenje v t. i. kapitalocenu, dobi, v kateri smo zaradi ekstraktivnih  ekonomskih politik priča množičnemu izumrtju vrst, podnebnim spremembam ter vse večjim družbenim neravnovesjem. Projekt raziskuje načine za oblikovanje simbiotičnih ekosistemov, v katerih človek-ustvarjalec_ka postane akter_ka, ki aktivno soustvarja ravnovesje znotraj poškodovane narave.

V času izvajanja projekta so oživili_e degradirano površino v Ljubljani, na kateri se je razvil edinstven urbani ekosistem, preraščen z invazivnimi in drugimi divjimi rastlinami. Že dobri dve desetletji zapuščeno gradbeno jamo, ki je poznana pod imenom Bežigrajski krater, so tako spremenili_e v laboratorij, v katerem predelujejo invazivne rastline ter ostale organske

odpadke. Namesto, da bi rastline izkoreninili_e, se v okviru projekta sprašujejo, kako mobilizirati ustvarjalne spretnosti za oblikovanje sonaravnih načinov bivanja, ki jih prikliče uporaba njihove biomase. V mizarski delavnici, laboratoriju za gojenje gob ter delavnici za ročno izdelavo papirja viške rastlinske biomase preizkušajo kot gradnik za oblikovanje novih materialov, izdelkov in zavezništev. Znanje, ki ga pridobivajo skozi praktične raziskave, delijo z lokalno skupnostjo ter zainteresiranimi oblikovalci_kami in arhitekti_kami v okviru delavnic, srečanj in predavanj, ki jih ustvarjalci_ke organizirajo na lokaciji. Krater je po dogovoru odprt tudi za izvajanje aktivnosti vseh, ki se ukvarjajo z urbano ekologijo, ekološkim kmetijstvom ali v svojih umetniških in aktivističnih praksah spreminjajo odnos med človekom in naravo. V prvem letu njegovega delovanja so se tako Kraterju pridružili novi kolektivi in posamezniki: društvo Zavetišče za zavržene rastline, oblikovalec Rok Oblak in permakulturnik John Buscarino.

Pilotni projekt je nastal v sodelovanju s prostoRož in Društvom za permakulturo Slovenije.